Odkar je Bee umrla mama, so bili le ona, njen oče in njena morska prašička Lulu in Fifi. A vse se enkrat spremeni, in ko se k njima vseli Jazzi in s sabo prinese popolnoma nov pogled na svet in tudi veliko skrivnosti, se Bee zave, da bo življenje od zdaj naprej povsem drugačno.
Spremembe so lahko grozljiva stvar, in včasih je najtežje na svetu sprejeti roko, ko ti jo nekdo ponudi.
Ta topla, humoristična in živahna zgodba nagrajene avtorice Catherine Bateson nas spomni na to, da ljubezen prihaja vrazličnih oblikah in velikostih ... celo v obliki morskih prašičkov. [...]

Celia ima celo vrsto problemov. Njena starša se prepirata, nesramen fant iz njihove soseske jo zafrkava, ker je napol Kitajka, in peti razred je res grozen! Če še enkrat izgubi nalogo ali še enkrat pozabi vaditi violino, bo v velikih težavah.
Toda njenemu očetu, odličnemu znanstveniku, se porodi ideja! Na osnovi modela za ločevanje odpadkov na smetiščih ustvari robota, ki ji bo pomagal pospraviti sobo. Čeprav robot želi le pospravljati in Celii vsak dan ukazuje, naj naredi domačo nalogo in opravi hišna opravila, je čudovit prijatelj in morda ji bo prav on pomagal spremeniti življenje.
Vendar se Celia kmalu začne [...]

Z vrstniki iz soseščine smo ustanovili Knjižni klub s prigrizki na Obalni ulici številka štiri. Kar sicer ni bil uradni naziv, pač pa predvsem odraz tega, kaj nam je klub pomenil. Stari smo bili devet let. Z mlajšimi vrstniki smo se s kolesi pripeljali do sprehajališča ob morju in potem na grič, na katerem je bila knjižnica in kjer smo smeli zgolj šepetati, zelo tiho šepetati. Potem smo se podali med police, si izposodili vsak svojo knjigo in jo odnesli v ovitku, ki je prasketal na krmilu kolesa, ko smo se hitro vozili domov, saj smo morali biti previdni, da [...]

Ko sem se vrnil iz šole, sem bil spet sam doma. V hladilniku me je čakala malica, sadje v košarici in včerajšnji časopis na kavču. Takrat mi je šinila v glavo genialna ideja. Sam si bom po­iskal varuško! [...]

Zgodbe o tem, kako osvojiti prvo ljubezen, se nekaznovano zlagati, se v šoli prvič pojaviti z očali ... so zgodbe o ›velikih‹ težavah v ›malih‹ glavah – so zgodbe o odraščanju. Vendar je mogoče z iskrenostjo in s pomočjo staršev in pravih prijateljev prebroditi tudi najhujše težave. [...]

Tovarišija iz Nazorjevega bloka se domisli nenavadne nočne pustolovščine. Fantje se spustijo v podzemlje Vinkovcev, kjer raziskujejo ostanke iz starorimske dobe, toda nekdo izkoristi njihovo avanturo za krajo dragocenosti iz skladišča Mestnega muzeja. Policija razišče primer nenavadnega ropa in ugotovi, da so nepridipravi prišli po starorimskih hodnikih. Fantje bodo morali marsikaj razložiti staršem in policistom, predvsem pa bodo poskusili poiskati sled, ki bi pokazala pravega krivca. V romanu izvemo marsikaj tudi o starih Rimljanih, latinskem jeziku, arheologih, numizmatikih, speleologih ... [...]

»Si videl, kdo je tole tukaj pustil?«
»Prosim?« vzdihne Simon in pogleda zbeganega moža.
»Tole,« zamahne mož z natančno prepognjenim listom papirja. »Si vedel, kdo je tole postavil pod moj kozarec?«
»Nisem.«
Vsi na terasi Corleoneja so strmeli v zbeganega moža. Že res, da občinstvo ni bilo številno. Za eno mizo je sedel mlad par, za drugo tri ženske srednjih let. Simon je stal pred jedilnico, ki je bila v isti hiši kot točilnica, s katero sta si delili teraso. Čakal je, da mu Sanja v jedilnici pripravi sendvič, ki bo njegovo današnje kosilo.
»Kaj je narobe, gospod Horvat?« je [...]

Vse bi bilo drugače, če bi bil lepši. Vendar nisem. Grd sem kot hudič!
Če je lepota minljiva, bi bilo pošteno, da bi bila minljiva tudi grdota.
Vendar ni.
Tu se skriva moja težava ... [...]

To se je zgodilo v nekem mestu, nekoč.
Pozabljena so bila drevesa, cvetje, ptice, parki ... Vse lepe in pisane stvari so postale nepomembne in odveč. Zamenjale so jih službe, šole, nakupovanja, televizije in računalniki. Veliko dela je bilo z vsem tem.
Pa še nekaj je bilo zelo, zelo pomembno, morda se je s tem celo začelo. Red in čistoča. Čistiti, čistiti in še enkrat čistiti, dokler se ni vse bleščalo do brezhibnosti. Šole, službe, ulice ... Pospravljeno in urejeno do zadnje pikice, z eno besedo popolno.
Ja, popolnost! Bleščeča in brezmadežna. Samo to je bilo pomembno, medtem ko je [...]

Ko sem gledal za avtobusom, ki je izginjal v daljavi in odpeljal mojo ljubljeno Barbaro, sem z objokanim obrazom stiskal v rokah dnevnik. Dnevnik, v katerem so shranjeni dogodki, ki nas bodo spominjali, kako se je vse dogajalo, tudi takrat, ko bodo naši spomini zbledeli ... [...]

Zgodilo se je pred časom v Sončni ulici, kjer s starši živi Hana, petletna deklica s kitkami z rdečo pentljo in s kot nebo modrimi očmi. Nekega dne je Hana zbolela; zjutraj, ko bi morala v vrtec, jo je bolel trebušček. In je ostala doma.
»Skuhala ji bova čaj ter malo popazila nanjo,« sta pomirila mamo in očka babica in dedek, ki sta takoj prihitela na pomoč. »Vidva kar brez skrbi pojdita v službo!«
Tako je tudi bilo. Mama in očka sta odšla v službo, Hana pa je ostala doma, popila skodelico čaja za pomiritev želodčka in že je bila [...]

Kako nedolžna šola v naravi postane napeta kriminalka? V središču zanimanja naših treh prijateljev, Dore, Vanje in Andreja, so tokrat starorimske arheološke najdbe v mali dolenjski vasi. Na žalost pa se zanje zelo zanima tudi tolpa kriminalcev ... Bo osnovnošolskim junakom uspelo rešiti slovensko kulturno dediščino? [...]

Te zgodbe nikoli ne bi bilo, če ne bi nekoč na robu našega mesta stala stara enonadstropna hiša. A neugledna je bila samo na prvi pogled, če pa si se nanjo ozrl s prijaznejšim pogledom, si opazil, da so se z njenih balkonov usipale najlepše cvetlice v tistem kraju. Pa to ni bila edina značilnost sive hiše. V njej so živeli ljudje, ki so se radi ustavljali drug ob drugem in si povedali kaj prijaznega. Pa tudi to še ni vse. Njeni stanovalci so poznali veliko zgodb, si jih pripovedovali, jih brali in, če verjamete ali ne, zgodbe so [...]

Kot da bi se grozljivka iz tujega filma preselila v slovensko vas! Tomijeva družina si kupi hišo in se preseli na Barje. Toda v novem domu se začno dogajati čudne, nevarne, nadnaravne reči. Ali paranormalni pojavi, kot so duhovi, zares obstajajo? In kdo jim bo kos: znanost, religija ali kdo tretji? Morda pa pogum in človeška solidarnost. [...]

Otroške pesmi ... [...]

Igrice Volk na obisku predstavljajo logično nadaljevanje v dosedanjem zelo bogatem dramskem ustvarjanju za otroke Tatjane Kokalj, pravzaprav so v njih zgoščene vse njene dolgoletne tako pisateljske kot pedagoške izkušnje.
Zlasti primerne so te igrice za prvo triado devetletke, tudi tematika je s posluhom izbrana prav glede na doživljanje otrok te starosti. Igrice so hkrati zabavne in poučne. Otroci bodo izvedeli marsikateri konkreten nasvet, kako ravnati, hkrati pa so zgodbice nekakšne miniaturne lekcije etike oziroma vzgoje srca. Rdeča nit, ki jih povezuje, je namreč jasen poziv k medsebojni pomoči in prijateljstvu. [...]

V šestem razredu dobijo novega učenca. Hkrati pa se začno na šoli dogajati razne lumparije, med katerimi je kraja redovalnice le zadnja v vrsti. Vsi znaki kažejo na novinca Petra, ki ima celo vzdevek Divjak. Kakšen izziv za Doro, Andreja in Vanjo, našo detektivsko trojico, ki se je že uspešno preizkusila v podobnih podvigih (iz prejšnjih knjig Tatjane Kokalj)!
Toda tokrat junakinjo Doro bolj kot odkrivanje krivca lumparij zanima raziskovanje lastnih srčnih globin. Dora in Peter se soočita s svetlimi in temnimi platmi prve ljubezni. Ta je vselej lepa; kako pa se konča, naj za zdaj ostane skrivnost. Iz žanra [...]

Vsi člani (oče, mama, sestra, dedek in babica) so zaposleni od jutra do večera, ukvarjajo se z gospodinjstvom, gledajo televizijo, nihče nima časa zanj. On pa bi spraševal, se igral, zvedav, kakor je. Je živahen fantič s tipičnimi problemi: njegova zobna ščetka večkrat počiva, pod prisilo bere domače branje, hitro se umaže, ko zida gradove iz mivke, rad pleza po drevesih, skratka, radoživ fant, ki ne razume, zakaj odrasli nimajo časa. Tu nastopi dimenzija domišljije, ki jo avtorica imenitno vključi v vsakdanjik: stvari oživijo in pomagajo Mateju, da uspešno pride skozi življenje, nudijo mu varnost, skrbijo zanj (televizija mu ocvre [...]

Kakšnih pomladnih počitnic si želite? Zagotovo takšnih, ki najstnika razvedrijo in spočijejo (saj zato pa se imenujejo počitnice, kajne?). Vendar s počitkom seveda ni mišljeno poležavanje pred televizorjem. Tako je menila tudi Dora, ko je v družinskem krogu izrazila svojo zamisel o počitnicah – in naletela na popolno starševsko nerazumevanje.
Na srečo se je prav takrat narisal na obisk njen sošolec in prijatelj Andrej, ja, tisti, ki ga že poznate iz mladinske kriminalke Kamen v žepu, kjer je trojica prijateljev razreševala svoj prvi zapleteni problem.
Andrej torej pride in ponudi Dori možnost prijetnih počitnic na kolesarskem taboru v Kranjski Gori. [...]

Če Kamen v žepu primerjamo z večino sodobnih mladinskih književnih izdelkov tega žanra, prevedenih iz tujih jezikov, se izkaže, da po fabulativni spretnosti ni razlik, po prevladujočem humanističnem občutju pa jih ta naša knjiga brez dvoma kakovostno presega.
Verjamem, da se bo vam, dragi mladi bralci, knjiga v hipu priljubila. Je prav takšna, kakršno ima rad današnji šolar: napeta kot marela, da je ne moreš odložiti pred koncem, obenem pa vedra in zabavna. V tem smislu sploh ne potrebuje dodatnih priporočil.
Vendar naj vam vseeno prišepnem, da jo spretno podtaknite v branje tudi svojim staršem. Kajti na zelo nevsiljiv način [...]